Priznam, o strehi svoje hiše nikoli nisem veliko razmišljala. Dokler ne gre kaj narobe, jo večina od nas pač jemlje za samoumevno. Pri meni je ta trenutek nastopil prvo zimo po selitvi, ko je zapadlo res veliko snega. Streha je bila videti idilično, vse dokler nisem sredi noči zaslišala močan zdrs snega. Zjutraj sem ugotovila, da je kup snega pristal tik ob vhodu, tik ob avtomobilu, ki bi ga skoraj zasulo. Takrat sem prvič zaslišala za izraz snegobran.
Sosed mi je razložil, da imajo oni snegobran nameščen že več let in da se takšni zdrsi sploh ne morejo zgoditi. Povedal mi je tudi, da ga ljudje pogosto podcenjujejo, dokler se ne zgodi nekaj podobnega, kot se je meni. Takoj sem poklicala krovca, da pride pogledat, kaj bi bilo najbolj smiselno.

Ko je prišel na ogled, mi je mirno razložil, da je streha brez snegobran pri večjih količinah snega preprosto nevarna. Ne le za avto, ampak za vsakogar, ki se znajde pod streho ob napačnem trenutku. Pokazal mi je različne vrste, razložil, kako se montirajo in zakaj je pomembno, da so pravilno razporejeni. Bilo mi je jasno, da imam opravka s stvarjo, ki ni le dodatna oprema, ampak dejanski varnostni element.
Ko so ga namestili, sem bila presenečena, kako diskreten je. Prav nič ni kazilo videza hiše, hkrati pa sem imela občutek, da smo dodali nekaj, kar bo dolgo služilo svojemu namenu. Naslednje sneženje sem prvič spremljala brez tistega neprijetnega občutka, da se lahko vsak trenutek sproži snežni plaz s strehe. Sneg je ostal tam, kjer mora biti, in počasi ter enakomerno drsel, ne da bi ogrožal karkoli spodaj.
Prijateljem pogosto povem, da je bil snegobran ena od tistih stvari, o katerih prej nisem vedela ničesar, zdaj pa si ne predstavljam, da bi živela brez njega.
In vsakič, ko opazujem snežno streho, sem hvaležna, da me je narava pravočasno opozorila. Če me vprašate, je snegobran ena najboljših malih investicij, ki naredi veliko razliko.…



